Jaz sem se odločil za »JA«!
Objavljeno | 04/02/2012 | Avtor: Benjamin Dovečar
Vsak ima možnost reči JA za mir in nenasilje, JA za socialno pravičnost, JA za ekološko odgovornost, JA za odgovorno potrošništvo, JA za živeti skromno po potrebah a bogato po življenju, JA za spravo z Naravo, JA za zadovoljno in srečno življenje.
Biti samo nemi statist, medtem ko svet drvi v kaos, ne prinaša ničesar.
S prstom kazati na druge, sam pa nič storiti, ne prinaša ničesar.
Se neprestano izgovarjati » Sam ne morem spremeniti svet«, ne prinaša ničesar.
Samo govoriti namesto delovati, ne prinaša ničesar.
Tarnati potem, ko se slabo že zgodi, ne prinaša ničesar.
To je naš planet. Naš in bodočih generacij skupen dom. Edini, ki ga imamo. Če tega nismo sposobni dojeti, potem sploh ne vemo zakaj smo bili ustvarjeni, zakaj živimo, zakaj sploh obstajamo.
Trdno sem prepričan, da smo bili ustvarjeni za »več biti«, ne pa za »več imeli«. Kaj pomeni »biti več«, pa ne bomo nikoli izvedeli, če bomo razmišljali in delali še naprej tako kot do sedaj. Samouničujoče.
Recimo »NE« več takšen svet, recimo »JA« za novi boljši svet. Ekohumani svet. Svet prihodnosti.
Jaz sem se odločil za »JA«!
Davos 2012 – Svetovni ekonomski forum
Objavljeno | 25/01/2012 | Avtor: Benjamin Dovečar
Se je od lanskega srečanja kaj spremenilo? Seveda se je. Vse se je samo še drastično poslabšalo. Svet je pred popolnim finančnim kolapsom.
Zato bom kar kopiral moj lanski prispevek in še enkrat opozoril na nesposobnost udeležencev foruma rešiti nastale probleme.
Stroški za prazen nič
To lahko že sedaj pred srečanjem »najmočnejših in najrazvitejših« mirne duše trdimo.
Zakaj?
Ker takšen svet, kot si ga oni zamišljajo in ustvarjajo, ne more več delovati. Ker takšen svet:
- ustvarja vedno nove krize
- krepi bogato manjšino in revni večini izdaja račun
- povzroča vojne iz pohlepa po moči in bogastvu
- širi kriminal
- spodbuja korupcijo
- izkorišča ljudi
- poglablja socialno nepravičnost
- uničuje ekološka celovitost planeta
- spreminja podnebje
- in ogroža celo obstoj človeštva
Lahko se še tisočkrat srečajo pa bo rezultat vedno enak. Veliki nič.
- Ker ne dojemajo, da se naštetih problemov z denarjem enostavno ne da več rešiti.
- Ker toliko denarja kot bi ga potrebovali ne obstaja
- Ker bo na koncu denarja zmanjkalo
- Ker bo svet bankrotiral
Toda oni bodo še naprej vstrajali in gradili svet odvisen od denarja, nepokritih kreditov, brezvrednih vrednostnih papirjev, lažnih poslovnih uspehov, borznih špekulacij, bančnih igrah, političnih spletk in tajnih dogovorov. Res škoda denarja in časa, ki se v taka srečanja vlaga. Takšna srečanja bi lahko izvedli preko videokonference in porabljen denar raje darovali dobrodelnim organizacijam, bolnicam, socialnim ustanovam ali društvom za zaščito živali in okolja. Komur koli, samo za to in bodoča neplodna srečanje ne več.
Samo potem ne bi bili ti naši »rešitelji sveta« v središču dogajanja. Potem se o njih in njihovi pomembnosti in nenadomestljivosti ne bi govorilo. Ne bi bili nič, kot ne bo nič od njihovega srečanja. Kar bo ostalo bo neenotnost, nezaupljivost in neobvezujoča izjava. In seveda ne pozabiti na Fotoshooting na koncu srečanja. To je najvažnejše.
Zato pišem o ekohumanizmu. O ekohumani družbi, ki ne rešuje globalne probleme z denarjem, temveč s pogumom, voljo, vztrajnostjo in ciljem vseh ustvariti svet boljše sedanjosti in prihodnosti.
Zaigrani kredit
Objavljeno | 10/01/2012 | Avtor: Benjamin Dovečar
Grčija je samo vrh ledene gore lahkomiselnosti in napihnjenosti preostalega dela sveta, ki plava v oceanu zadolženosti nošen s tokom neodgovornosti in drveč proti ogromnemu slapu samouničenja.
Vendar to ni edini vzrok, zakaj smo sedaj tukaj kot smo; na robu slapa. Ne to, da smo se medsebojno prezadolžili, temveč to, da smo zapravili kredit, ki nam ga je dala na voljo Narava. To je pravi vzrok. To nas je spravilo na rob prepada. O tem kreditu govorim. O kreditu, ki smo ga zapravili za to, da bi »vedno več imeli«, namesto da bi ga porabili, da bi »več postali«.
In še sedaj, tik pred padcem v globino, ne razumemo, da je z našim igračkanjem konec in da se bomo kmalu borili le še za golo preživetje.
To ni izmišljena prerokba, za tem stojijo trdna dejstva, ki pa jih vsi zavestno ignoriramo v upanju, da nas bo Narava še naprej tako ugodno kreditirala in nam vso naše igračkanje oprostila. Pa ne bo, ker ona strmi k ravnotežju. Toda tako, kot se mi obnašamo, smo zanjo le moteč faktor, ki se ga mora znebiti. In zato že deluje – sebe ščiti, nas kaznuje.
Če smo res tako inteligentni kot mislimo da smo, potem pričnimo končno iskati ta naš še neodkriti razum. Mogoče ga le najdemo, skritega nekje globoko v sebi. Le to nam še preostane, drugače bomo zgrmeli v brezno, od koder ni vrnitve. In tudi to je dejstvo.
Mir in Svobodo v letu 2012
Objavljeno | 30/12/2011 | Avtor: Benjamin Dovečar
Vsem ljudem sveta želim mirno in zdravja polno leto 2012. Razmišljajte in razpravljajte o ekohumanem svetu, pričnite ga graditi in sporočite prijateljem, da se lahko ustvarimo boljši svet. Svet o katerem je pel John Lennon takrat in o katerem pišem sedaj jaz. Svetu boljšem za vse. Svetu bodočnosti. O ekohumanem svetu.
Leto 2012 – Ne bojmo se sprememb, bojmo se, da se ne bo nič spremenilo.
Objavljeno | 27/12/2011 | Avtor: Benjamin Dovečar
“Ko se ljudstvo boji vlade, je to tiranija. Ko se vlada boji ljudstva, je to svoboda.”
Misel Thomasa Jeffersona, ki bo naslednjo leto in v letu 2013 preplavila revni in bogati svet in ga za vedno spremenila.
Zato pišem o novem svetovnem družbenem redu – ekohumanizmu. Sedem milijard ljudi danes, 15 milijard jutri, bo ta planet požrlo in potem še sebe, če se ne bo nič spremnilo. Ne iščimo rešitve v obstoječem svetu, saj jih ne bomo našli. Zahtevajmo in zgradimo novi boljši svet. Ekohumani svet. Svet humanosti, socialne pravičnosti in ekološke odgovornosti. Svet prihodnosti.
Ona živi
Objavljeno | 10/12/2011 | Avtor: Benjamin Dovečar
Ona res živi. In če jo ne občutimo, dojemamo, razumemo, spoštujemo, ne vidimo njene lepote, se ne zavedamo njene enkratnosti, ne dihamo z njo, ne živimo z njo, potem za njo smo tujci in z nami še ves naš svet katerega smo zgradi.
Zato tudi vse prejšnje konference o podnebnih spremembah niso uspele, kot ta zadnja ne bo uspela in kot naslednje ne bodo uspešne.
In zakaj ne bomo uspeli?
Ker jo vrednotimo z denarjem in ne z našim srcem, ker ne bijemo z njenim srcem.
Zato pišem o ekohumanizmu. Zato sem v 89. od 101 razlogov zakaj potrebujemo ekohumanizem, zapisal:
89. razlog: Ker ekohumana družba razmišlja popolnoma drugače kot današnja.
Sprejeti moramo Zemljo kot naš dom in človeštvo kot eno veliko družino. Brez resničnega razumevanja, čutenja in popolnega dojemanja teh dveh pojmov, je vso reševanje stisk naše civilizacije, že v naprej obsojeno na propad. Najti je potrebno takšne rešitve, ki bodo nakazovale jasne in za vse sprejemljive cilje. Ti ne smejo nakazovati, kaj si trenutno želimo, temveč kaj vsi resnično dolgoročno potrebujemo. To je trajnostno socialno stabilno, humano in ekološko osveščeno globalno družbo, ki je edina sposobna rešiti nakopičene probleme človeštva in nas tako mirno in varno popeljati v 22. stoletje.
Korupcija 2011
Objavljeno | 06/12/2011 | Avtor: Benjamin Dovečar
15. razlog od 101, zakaj potrebujemo novo svetovno ureditev. Ekohumanizem.
15. razlog: Ker korupcija rojeva samo revščino, lakoto, pogubo in smrt.
Ker ekohumana družba ne dela za denar temveč za posameznika, skupnost in ohranitev okolja, se tudi korupcija ne more razviti.
Več ko z denarjem vse vrednotimo, manj smo sami vredni
Objavljeno | 28/11/2011 | Avtor: Benjamin Dovečar
Ne samo, da smo z denarjem ovrednotili že vse v naravi, ves Planet, potem človeka, sedaj vrednotimo že posamezne države in celo že čas, ki bi ga potrebovali, da bi rešili vse probleme povezane z denarjem.
Vrednotimo stvari, ki se sploh ne dajo vrednotiti. To ja ni normalno. To je bolno. Mi smo bolni, zasvojeni z denarjem; drogo, ki je primanjkuje. Kam to pelje, vidimo dan za dnem po TV. In vse hujše bo.
Razglašale se bodo izredne razmere, ponovno se bodo rojevale diktature. Imperij kapitala bo s pomočjo vojske in policije prevzel svet. 1% bo vladal, 99% pa bo delalo in se med seboj pobijalo. In vse to se bo zgodilo hitreje kot račun, ki ga bomo šele dobili, ki nam ga bo izdala Narava. Račun, ki se ne da poravnati z denarjem, ker ga Narava ne pozna. In ona se ne bo pogajala,debatirala; ona bo ukrepala.
Zato pišem o ekohumanizmu. Da bi se ta naša agonija z denarjem končno končala. Da bi se izognili nasilju in bedi. Da bi pričneli delati zase in ne več za denar. Da bi vsi živeli v miru in blaginji.
Zato potrebujemo, zato moramo zahtevati novo svetovno ureditev, novi svet. Zgraditi ekohumani svet. To smo dolžni narediti za svoje potomce. Zgraditi moramo svet zadovoljnih ljudi, ki spoštujejo sebe, druge in naravo.
In zgodilo se je
Objavljeno | 15/11/2011 | Avtor: Benjamin Dovečar
To sem napisal pred enim letom (13.11.2010), ko sem tvoril osnove Ekohumanizma in zgodilo se je.
Svet pred bankrotom
Da denarja resnično ni, je jasno pokazala nepremičninska kriza, zatem finančna kriza, prihajajoča gospodarska kriza in recesija, ki bo kmalu zajela države, ki bodo zaradi prezadolženosti enostavno bankrotirale. Izbruhnili bodo socialni nemiri, ki se bodo stopnjevali v globalno družbeno krizo in preplavili ves svet.
Čez leto ali dve leti se bo sesul ves svetovni finančni trg in zgodilo se bo.
Svet pred zlomom
Če k temu dodamo še podnebno grožnjo, skoraj oropani planet in uničeno okolje, potem se lahko pripravimo na katastrofo, katerih razsežnosti si danes niti ne predstavljamo. Takšen scenarij je možen. Svet smo ustvarili s pomočjo denarja in kreditov. Z njimi bomo tudi potonili.
Svet iluzij
Ves naš svet blagostanja je varljiv, do skrajnosti napihnjen in izredno krhek, ker temelji na naivni predstavi, da lahko z denarjem ustvarimo svet, ki služi samo nam. Živimo v svetu iluzij, misleč, da smo v njem nedotakljivi in varni. To so nevarne sanje iz katerih se moramo čimprej prebuditi.
7. 000. 000. 000 + 1 več
Objavljeno | 09/11/2011 | Avtor: Benjamin Dovečar
2011 – današnji svet.
7. 000. 000. 000 + 1 več, ki se je rodil,
7. 000. 000. 000 + 1 več, ki potrebuje prostor za življenje,
7. 000. 000. 000 + 1 več, ki potrebuje stanovanje,
7. 000. 000. 000 + 1 več, ki potrebuje svežo vodo,
7. 000. 000. 000 + 1 več, ki potrebuje hrano,
7. 000. 000. 000 + 1 več, ki potrebuje delo,
7. 000. 000. 000 + 1 več, ki potrebuje zdravstveno nego,
7. 000. 000. 000 + 1 več, ki potrebuje pokojnino,
7. 000. 000. 000 + 1 več, ki onesnažuje okolje,
7. 000. 000. 000 + 1 več, ki vdihuje onesnažen zrak,
7. 000. 000. 000 + 1 več, ki že čuti vpliv podnebnih sprememb,
7. 000. 000. 000 + 1 več, ki si želi v šolo,
7. 000. 000. 000 + 1 več, ki živi v pomanjkanju,
7. 000. 000. 000 + 1 več, ki si želi urejeno življenje,
7. 000. 000. 000 + 1 več, ki si želi živeti v miru,
in
7. 000. 000. 000 + 1 več, ki je odvisen od denarja.
2100 – svet, kakšen bo, če bomo tako nadaljevali in živeli kot do sedaj.
15. 000. 000 .000 + 1 preveč, ki se je rodil.
15. 000. 000 .000 + 1 preveč, ki nima prostora za življenje,
15. 000. 000 .000 + 1 preveč, ki išče stanovanje,
15. 000. 000 .000 + 1 preveč, ki bojuje se za svežo vodo,
15. 000. 000 .000 + 1 preveč, ki strada,
15. 000. 000 .000 + 1 preveč, ki nima dela,
15. 000. 000 .000 + 1 preveč, ki nima zdravstvene nege,
15. 000. 000 .000 + 1 preveč, ki nima pokojnine,
15. 000. 000 .000 + 1 preveč, ki uničuje okolje,
15. 000. 000 .000 + 1 preveč, ki vdihuje strupeni zrak,
15. 000. 000 .000 + 1 preveč, ki je žrtev podnebnih sprememb,
15. 000. 000 .000 + 1 preveč, ki nima izobrazbe,
15. 000. 000 .000 + 1 preveč, ki nima nič,
15. 000. 000 .000 + 1 preveč, ki ima bedno življenja,
15. 000. 000 .000 + 1 preveč, ki umre v vojni,
in
15. 000. 000 .000 + 1 preveč, ki nima več denarja, ker je suženj.
2100 – ekohumani svet, če se bomo že sedaj spremenili, uredili naš svet kot mora biti. Pričeli živeti skromneje po potrebah, a bogatejše po življenju.
12. 000. 000. 000 + 1 več, ki se je rodil,
12. 000. 000. 000 + 1 več, ki mu je zagotovljen prostor za življenje,
12. 000. 000. 000 + 1 več, ki ima svoje stanovanje,
12. 000. 000. 000 + 1 več, ki ima vedno svežo vodo,
12. 000. 000. 000 + 1 več, ki je sit,
12. 000. 000. 000 + 1 več, ki ima delo,
12. 000. 000. 000 + 1 več, ki je deležen zdravstvene nege,
12. 000. 000. 000 + 1 več, ki veseli se pokoja,
12. 000. 000. 000 + 1 več, ki skrbi za okolje,
12. 000. 000. 000 + 1 več, ki vdihuje čisti zrak,
12. 000. 000. 000 + 1 več, ki dela in živi, da bi omilil naš vpliv na podnebne spremembe
12. 000. 000. 000 + 1 več, ki obiskuje šolo,
12. 000. 000. 000 + 1 več, ki živi zadovoljno življenje,
12. 000. 000. 000 + 1 več, ki ima urejeno življenje,
12. 000. 000. 000 + 1 več, ki živi v miru,
in
12. 000. 000. 000 + 1 več, ki je razbremenjen denarja. Ker dela zase, za skupnost in ne za denar.